Stvarno pravo
Iskalnik
Brezplačno svetovanje
Mnenja strank
-
Imeli smo problem z banko in hipoteko, ker banka ni hotela izdati izbrisne pobotnice, po posvetu v ...
-
V bloku smo imeli stanovalca, ki ni plačeval stroškov in zato nismo vedeli kaj narediti, g. Miha nam ...
-
Dobri nasveti kako rešiti nam nerešljivo situacijo s sosedom. Priporočamo v primeru PGD ali ostale ...
-
Imam stanovanje na Plešičevi ulici 45, Ljubljana, sem lastnica le-tega, v njem živim. Stanovanje ...
Temeljne določbe |
Drugi del: TEMELJNE DOLOČBE 1. Temeljni pogoji graditve objektov 3. člen (pogoji za začetek gradnje) (1) Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko investitor na lastno odgovornost začne z gradnjo iz prejšnjega odstavka tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja. 3.a člen (pogoji za začetek gradnje enostavnih objektov) (1) Gradnja enostavnega objekta se lahko začne brez gradbenega dovoljenja. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom. 4. člen (pogoji za spremembo namembnosti) (1) Z deli, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko investitor na lastno odgovornost začne z deli, s katerimi se namerava spremeniti namembnost objekta ali dela objekta oziroma prostorov v njem, tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja. (3) Gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni potrebno, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen, kot ga določa predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov (v nadaljnjem besedilu: CC-SI), spremeni: - znotraj skupine upravnih in pisarniških stavb; - znotraj razreda trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče ali bencinski servis; - iz upravne in pisarniške stavbe v trgovsko in drugo stavbo za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče in bencinski servis; - iz gostinske stavbe, razen iz hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev in druge stavbe za kratkotrajno nastanitev, v upravno in pisarniško stavbo ali trgovsko in drugo stavbo za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče ali bencinski servis. (4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka gre vedno za spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen po CC-SI spremeni v: - zabaviščni park ali podoben zabaviščni objekt; - stavbo za kulturo in razvedrilo; - skladišče ali odlagališče odpadkov; - bencinski servis; - trgovinsko skladišče z namenom prodaje; - gostinsko stavbo. (5) Sprememba namembnosti objekta ali dela objekta, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom, prav tako ne sme biti v nasprotju z gradbenimi predpisi, če dela v zvezi s spremembo namembnosti vplivajo na predpisane bistvene zahteve. 5. člen (pogoji za začetek uporabe) (1) Pogoj za začetek uporabe objekta, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja ali se mu je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila namembnost, je uporabno dovoljenje. Uporabno dovoljenje ni potrebno za začetek uporabe nezahtevnega in enostavnega objekta. (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka uporabno dovoljenje ni potrebno pred začetkom uporabe prostora oziroma prostorov, ki se jim je spremenila namembnost iz stanovanjske v poslovno dejavnost in obratno na podlagi gradbenega dovoljenja, če so se dela, ki so bila potrebna zaradi takšne spremembe namembnosti, izvedla brez posegov v skupne prostore in se zaradi njih tudi ni spremenil zunanji izgled objekta. (3) Če za določeno vrsto objektov tako določa poseben zakon, se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena takšen objekt lahko začne uporabljati na podlagi odločbe o dovolitvi poskusnega obratovanja. 6. člen (pogoji za začetek vzdrževanja objekta) (1) Redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist se lahko začnejo brez gradbenega dovoljenja. (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se dela iz prejšnjega odstavka ne smejo izvajati v nasprotju s prostorskim aktom. (3) Če so na objektu takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine, pa ne gre za nevarno gradnjo po tem zakonu, občina zaradi zavarovanja javne koristi lahko zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela. Občina sprejme odlok, v katerem določi območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev ter predvidi oceno njihovih stroškov. V odloku lahko občina predvidi tudi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Na podlagi navedenega odloka pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku. Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je treba dela izvajati v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine. (4) Če zavezanec v roku, določenem z odločbo, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. (5) Če občina za izvršbo iz prejšnjega odstavka sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, pridobi na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. (6) Če se pri izvedbi del, odrejenih z odločbo občine, na podlagi neodvisnih strokovnih ocen ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, lahko občina izda novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta, če pa se ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo objekta, lahko občina odredi odstranitev objekta. 2. Vrste objektov in njihove bistvene lastnosti 7. člen (enotna klasifikacija vrst objektov in objekti državnega pomena) (1) Na usklajen predlog ministra, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve, in organa, pristojnega za državno statistiko, Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) z uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov podrobneje določi vrste stavb in vrste gradbenih inženirskih objektov. (2) Z uredbo iz prejšnjega odstavka se določi tudi, katere stavbe in kateri gradbeni inženirski objekti so objekti državnega pomena. 8. člen (razvrščanje objektov) (1) Objekti se glede na zahtevnost gradnje in vzdrževanja razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. (2) Vlada z uredbo podrobneje določi vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni objekt, ter dela, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela, če zakon ne določa drugače. 9. člen (gradbeni predpisi) (1) Z gradbenimi predpisi se za posamezne vrste objektov določijo njihove tehnične značilnosti tako, da ti objekti glede na svoj namen izpolnjujejo eno, več ali vse naslednje bistvene zahteve: - mehanske odpornosti in stabilnosti, - varnosti pred požarom, - higienske in zdravstvene zaščite in zaščite okolice, - varnosti pri uporabi, - zaščite pred hrupom in - varčevanja z energijo in ohranjanja toplote. (2) V objekte se lahko vgrajujejo samo gradbeni proizvodi, ki so bili dani v promet skladno s predpisi o gradbenih proizvodih. (3) Gradbeni predpisi se lahko sklicujejo na standarde oziroma tehnične smernice, ki se nanašajo na določeno vrsto objekta in določijo njihovo obvezno uporabo, oziroma določijo, da velja domneva, da je določen element skladen z zahtevami gradbenega predpisa, če ustreza zahtevam standardov oziroma tehničnih smernic. (4) Če je v gradbenih predpisih določena domneva o skladnosti iz prejšnjega odstavka, morajo gradbeni predpisi opredeliti tudi pristojne organe za odločanje in postopek, v katerem se dokaže, da projekt, v katerem niso bili uporabljeni standardi oziroma tehnične smernice, temveč je projektant pri svojem delu uporabil rešitve iz zadnjega stanja gradbene tehnike, zagotavlja vsaj enako stopnjo varnosti kot projekt, pripravljen z uporabo standardov ali tehničnih smernic. (5) V objektih, varovanih na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, lahko projektirane ali izvedene rešitve odstopajo od predpisanih bistvenih zahtev, vendar samo pod pogojem, da z odstopanjem ni ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje. 10. člen (stvarna pristojnost izdaje gradbenih predpisov) (1) Gradbene predpise, ki se nanašajo na mehansko odpornost in stabilnost objektov izdaja minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri, v katerih delovno področje spadajo posamezne skupine objektov. (2) Gradbeni predpisi, ki se nanašajo na druge bistvene zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena, se izdajajo na naslednji način: - gradbene predpise, ki se nanašajo na stavbe, izdaja minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, pri čemer lahko te predpise pripravi samostojno, lahko pa tudi na tak način, da mu pristojni resorni minister, v katerega delovno področje sodi posamezna vrsta stavb oziroma delovno področje, pomembno za graditev takšne vrste stavbe, posreduje popoln predlog takšnega predpisa; - gradbene predpise, ki se nanašajo na gradbene inženirske objekte, izdajajo v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, resorni ministri, v katerih delovno področje sodijo takšne vrste gradbenih inženirskih objektov oziroma delovno področje, pomembno za graditev takšne vrste gradbenih inženirskih objektov. (3) Pred izdajo vsakega gradbenega predpisa je potrebno pridobiti mnenje ministra, pristojnega za dajanje gradbenih proizvodov v promet. 11. člen (stvarna pristojnost izdaje tehničnih smernic) (1) Tehnične smernice za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje stavb izdaja minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za dajanje gradbenih proizvodov v promet. (2) Tehnične smernice za tiste vrste gradbenih inženirskih objektov, ki sodijo v njihovo delovno področje, izdajajo pristojni resorni ministri v soglasju z ministrom, pristojnim za dajanje gradbenih proizvodov v promet. (3) Pred izdajo tehnične smernice iz prejšnjega odstavka je potrebno pridobiti mnenje ministra, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve. 12. člen (oblika tehničnih smernic in njihova dostopnost) (1) Obliko tehničnih smernic v soglasju s pristojnimi resornimi ministri predpiše minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve. (2) Seznam izdanih tehničnih smernic se objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije, javnosti pa so celotna gradiva o tehničnih smernicah v obliki publikacij ter na elektronski način za vse vrste stavb dosegljiva pri ministrstvu, pristojnem za prostorske in gradbene zadeve, za gradbene inženirske objekte pa pri pristojnem resornem ministrstvu. 13. člen (bistvene lastnosti objektov) (1) Vsi objekti morajo biti skladni s prostorskimi akti, zanesljivi in evidentirani. (2) Zagotavljanje skladnosti s prostorskimi akti, zanesljivosti in evidentiranosti objektov je v javnem interesu. 14. člen (skladnost s prostorskimi akti) (1) Skladnost objektov s prostorskimi akti se zagotavlja s projektiranjem, v postopku izdaje gradbenih dovoljenj, z gradnjo oziroma izvajanjem del, v postopku izdaje uporabnih dovoljenj ter z uporabo objektov oziroma prostorov v njih. (2) Objekte je treba projektirati in zgraditi oziroma rekonstruirati ter jih uporabljati tako, da bodo skladni s prostorskimi akti. 15. člen (zanesljivost objekta) (1) Zanesljivost objektov se zagotavlja z njihovim projektiranjem, gradnjo oziroma izvajanjem del, gradbenim nadzorom, uporabo in z vzdrževanjem objektov. (2) Objekte je treba projektirati in zgraditi oziroma rekonstruirati s takšnimi gradbenimi proizvodi in materiali in na takšen način, da bo objekt zanesljiv kot celota. 16. člen (evidentiranost objekta) (1) Evidentiranost objektov se zagotavlja v postopku izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj ter z vpisovanjem zgrajenih objektov v uradne evidence. (2) Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti, za katere je s tem zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, je treba evidentirati v zemljiškem katastru. (3) Stavbe, za katere je s tem zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, je treba evidentirati v katastru stavb. (4) Gradbene inženirske objekte, ki sestavljajo gospodarsko javno infrastrukturo, je treba evidentirati v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture. 17. člen (zagotavljanje neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb) (1) Poleg izpolnjevanja bistvenih zahtev morajo vsi objekti v javni rabi, ki so na novo zgrajeni po določbah tega zakona in objekti v javni rabi, ki se rekonstruirajo po določbah tega zakona, zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir. (2) Vsak na novo zgrajen ali rekonstruiran objekt v javni rabi, katerega gradnja se izvede po določbah tega zakona, ki nima vseh prostorov v pritličju, mora biti opremljen z najmanj enim dvigalom ali drugo ustrezno napravo za te namene. (3) Pri rekonstrukcijah objektov v javni rabi, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturni dediščini, se dosežene bistvene zahteve objekta lahko razlikujejo od sicer predpisanih, vendar samo pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bila zaradi njega ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje. (4) Pri večstanovanjskih stavbah z več kot desetimi stanovanji, zgrajenih po določbah tega zakona, mora zahtevo o zagotavljanju neoviranega dostopa, vstopa in uporabe izpolnjevati najmanj ena desetina vseh stanovanj in vsi skupni prostori, namenjeni tem stanovanjem. (5) Dostop, vstop in uporaba objektov brez grajenih in komunikacijskih ovir se zagotavlja s projektiranjem in gradnjo. 18. člen (dolžnost zagotavljanja bistvenih lastnosti) Pristojni organi pri graditvi objektov in vsi udeleženci pri graditvi objektov so vsak zase in v okviru pravic in dolžnosti, ki jih določa ta zakon, dolžni zagotavljati, da bodo objekti ter njihovi posamezni deli zanesljivi, skladni s prostorskimi akti in evidentirani in da bodo tudi pri uporabi zagotavljali funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir. 19. člen (črtan) 20. člen (podrobnejši pogoji glede zagotavljanja neoviranega dostopa) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, natančneje opredeli zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe, ki morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah. 3. Grajeno javno dobro 21. člen (pogoji za pridobitev statusa grajenega javnega dobra) (1) Objekt oziroma del objekta, ki je po določbah tega zakona lahko grajeno javno dobro, pridobi status grajenega javnega dobra državnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade po uradni dolžnosti izda tisto pristojno ministrstvo, v katerega delovno področje sodi takšen objekt, oziroma pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava. (2) Vlada oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prejšnjega odstavka na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan. Takšni zahtevi mora biti priložena navedba določbe zakona oziroma predpisa, v katerem je podlaga, da lahko določena vrsta objekta oziroma njegovega dela pridobi status grajenega javnega dobra, uporabno dovoljenje, kadar je to predpisano, in ustrezen zemljiško-katastrski načrt z vrisanim objektom, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi. (3) Ugotovitvena odločba o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra mora poleg sestavin, ki so po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, predpisane za pisno odločbo, v izreku vsebovati tudi navedbo številke parcele oziroma parcel in katastrske občine, na katere območju je zgrajen objekt oziroma del objekta, ki je pridobil status grajenega javnega dobra državnega oziroma lokalnega pomena. (4) Pristojno resorno ministrstvo oziroma pristojna občinska uprava pošlje pravnomočno ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo o javnem dobru. 22. člen (posledice pridobitve statusa grajenega javnega dobra) (1) Objekt oziroma njegov del, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, mora njegov lastnik oziroma upravljalec vzdrževati v stanju, ki omogoča splošno rabo v skladu z njegovim namenom. (2) Na objektu oziroma njegovem delu, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, ni mogoče pridobiti lastninske ali kakšne druge stvarne pravice s priposestvovanjem, prav tako pa ne more biti predmet izvršbe. 23. člen (pogoji za ukinitev statusa grajenega javnega dobra) (1) Objektu oziroma delu objekta, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra državnega oziroma lokalnega pomena, se takšen status lahko odvzame z odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade oziroma pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda tisti upravni organ, ki je status podelil. (2) Vlada oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prejšnjega odstavka na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan. Takšni zahtevi mora biti priložena obrazložitev nameravanega odvzema statusa grajenega javnega dobra in dokazilo, da nepremičnina oziroma njen del, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, ne služi več namenu, zaradi katerega ji je bil dodeljen status. (3) Ko postane odločba o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra pravnomočna, jo pristojno resorno ministrstvo oziroma pristojna občinska uprava pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti iz zemljiške knjige izbriše zaznambo o javnem dobru. (4) Status grajenega javnega dobra lahko preneha tudi, če je objekt oziroma njegov del, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, v celoti uničen in ga ni mogoče obnoviti in je zato onemogočena njegova splošna raba ali pa, če se zgradi drug objekt, ki pridobi status grajenega javnega dobra z enakim namenom splošne rabe, kot ga ima sedanji objekt oziroma njegov del, ki ima pridobljen takšen status in se ga zato lahko opusti. V takšnem primeru Vlada oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prvega odstavka tega člena na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan, če je takšni zahtevi priložen zemljiško katastrski načrt, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi, iz katerega izhaja, da objekta ni več. 4. Organi pri graditvi objektov 24. člen (stvarna pristojnost izdaje gradbenih dovoljenj) (1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte državnega pomena na prvi stopnji, je ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve. (2) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte, ki niso objekti državnega pomena na prvi stopnji, je upravna enota, na katere območju leži nepremičnina, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja. 25. člen (stvarna pristojnost izdaje uporabnih dovoljenj) Pristojni upravni organ, ki izdaja uporabna dovoljenja, je upravni organ za gradbene zadeve, ki je za gradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta izdal gradbeno dovoljenje. 26. člen (stvarna pristojnost opravljanja inšpekcijskega nadzorstva) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, ki se nanašajo na gradnjo, opravljajo gradbeni inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve. 5. Udeleženci pri graditvi objektov 27. člen (investitor) (1) V zvezi z graditvijo objekta mora investitor poskrbeti za vse potrebne vloge, naročila in prijave, določene s tem zakonom. (2) Če pri projektiranju sodeluje več projektantov in odgovornih projektantov, mora investitor izmed odgovornih projektantov imenovati odgovornega vodjo projekta. Če pri revidiranju sodeluje več revidentov in odgovornih revidentov, mora investitor izmed odgovornih revidentov imenovati odgovornega vodjo revidiranja. Če pri izvajanju gradnje sodeluje več izvajalcev in odgovornih vodij del, mora investitor izmed odgovornih vodij del imenovati odgovornega vodjo gradbišča. (3) V primerih, predpisanih s tem zakonom, mora investitor poskrbeti tudi za revizijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pred začetkom gradnje pa tudi zagotoviti strokovno nadzorstvo nad gradnjo. (4) Za projektiranje, revidiranje, izvajanje del in nadzor nad gradnjo mora investitor skleniti pisne pogodbe. 28. člen (pogoji za projektanta) (1) Dejavnost projektiranja sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni register vpisano dejavnost projektiranja oziroma ima kot samostojni podjetnik posameznik takšno dejavnost priglašeno pri pristojni davčni upravi. (2) Če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta, mora imeti takšna pravna oziroma fizična oseba takrat, ko opravlja dejavnost projektiranja, s pogodbo o zaposlitvi, s pogodbo o delu v skladu z obligacijskimi razmerji, preko kooperacije ali na drug zakonit način zagotovljeno sodelovanje ustreznega števila posameznikov, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta. (3) Dejavnost projektiranja sme odgovorni projektant opravljati tudi v drugi statusnopravni obliki, če to dopušča poseben zakon. 29. člen (pogoji za izvajalca) (1) Objekt sme graditi, rekonstruirati ali odstranjevati pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni register vpisano dejavnost gradbeništva oziroma ima kot samostojni podjetnik posameznik takšno dejavnost priglašeno pri pristojni davčni upravi. (2) Če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del, mora imeti takšna pravna oziroma fizična oseba takrat, ko izvaja gradnjo, s pogodbo o zaposlitvi, s pogodbo o delu v skladu z obligacijskimi razmerji, preko kooperacije ali na drug zakonit način zagotovljeno sodelovanje posameznika, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega vodjo del. (3) Če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka, izpolnjujejo pa pogoje za odgovorno vodenje posameznih del oziroma imajo zagotovljeno sodelovanje posameznika, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovorno vodenje posameznih del, lahko izvajajo samo tista posamezna dela pri gradnjah, za katerih vodenje so usposobljeni sami oziroma je usposobljen takšen posameznik. 30. člen (pogoji za nadzornika) Gradbeni nadzor v imenu investitorja lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta ali izvajalca. 31. člen (pogoji za revidenta) (1) Revizijo projektne dokumentacije sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta. (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko opravlja revizijo projektne dokumentacije s svojimi zaposlenimi tudi visokošolski oziroma drug javni zavod, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja graditve objektov, če ima v sodni register vpisano tudi dejavnost s projektiranjem povezanega tehničnega svetovanja in zaposleni pri njem izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega revidenta. 32. člen (odgovornost za škodo) Investitor nameravanega objekta, projektant, ki je izdelal projektno dokumentacijo za takšen objekt, izvajalec gradnje takšnega objekta, nadzornik nad gradnjo takšnega objekta in revident projektne dokumentacije za takšen objekt odgovarjajo za neposredno škodo, ki nastane tretjim osebam in izvirajo iz njegovega dela in njegovih pogodbenih obveznosti. 33. člen (zavarovanje pred odgovornostjo) (1) Projektant, izvajalec, nadzornik in revident morajo pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti. (2) Višina letne zavarovalne vsote se v skladu s predpisi o zavarovalništvu za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu dogovori med zavarovalnico in udeležencem pri graditvi objekta iz prejšnjega odstavka. (3) Višina letne zavarovalne vsote, ki se jo določi v zavarovalni pogodbi, ne more biti nižja od 41.000 eurov. 34. člen (izključevanja) (1) Kot nadzornik lahko nastopa na trgu samo pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z gradnjo istega objekta hkrati ne nastopa kot izvajalec del. Kot odgovorni nadzornik ali odgovorni nadzornik posameznih del lahko nastopa samo posameznik, ki v zvezi z gradnjo istega objekta ne nastopa kot odgovorni vodja del ali odgovorni vodja posameznih del. (2) Kot revident lahko nastopa na trgu samo pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z gradnjo istega objekta hkrati ne nastopa kot projektant ali izvajalec. Kot odgovorni revident lahko nastopa samo posameznik, ki v zvezi z gradnjo istega objekta ne nastopa kot odgovorni projektant, odgovorni vodja del ali odgovorni vodja posameznih del. 34.a člen (pogoji za projektante, revidente, izvajalce in nadzornike s sedežem zunaj Republike Slovenije) (1) Projektanti, revidenti, izvajalci in nadzorniki s sedežem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji ponudniki) lahko opravljajo storitve in dejavnosti projektiranja, revidiranja, izvajanja del in gradbenega nadzora v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za projektante, revidente, izvajalce in nadzornike s sedežem v Republiki Sloveniji, razen če ni s tem zakonom določeno drugače. (2) Tuji ponudniki s sedežem v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali s sedežem v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati storitve in dejavnosti projektiranja, revidiranja, izvajanja del in gradbenega nadzora stalno, preko ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: stalno), ali občasno, čezmejno (v nadaljnjem besedilu: občasno), lahko opravljajo te storitve in dejavnosti v vseh statusnopravnih oblikah, če izpolnjujejo pogoje za zakonito opravljanje dejavnosti v državi sedeža. (3) Tuji ponudniki, ki nimajo sedeža v državah pogodbenicah (v nadaljnjem besedilu: tretje države), lahko storitve in dejavnosti projektiranja, revidiranja, izvajanja del in gradbenega nadzora opravljajo pod pogoji iz prejšnjega odstavka, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Ta je izpolnjen, če ponudniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, v državi sedeža tujega ponudnika lahko opravljajo storitve in dejavnosti pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi jih lahko ponujajo v Republiki Sloveniji tuji ponudniki in izpolnjevanje katerih za ponudnika s sedežem v Republiki Sloveniji ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za tuje ponudnike. Če je sedež ponudnika v več tretjih državah, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji. (4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za tuje ponudnike storitev in dejavnosti prostorskega načrtovanja, ki želijo te storitve in dejavnosti opravljati v Republiki Sloveniji. 34.b člen (zavarovanje odgovornosti za škodo) (1) Tuji ponudniki morajo imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z določbami tega zakona. (2) Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji. 34.c člen (pristojnost za izvajanje nalog v zvezi z opravljanjem reguliranih poklicev za tuje državljane) (1) Naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij), izvajata Zbornica za arhitekturo in prostor (v nadaljnjem besedilu: ZAPS) in Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS). ZAPS in IZS izvajata tudi vse naloge v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij državljanom tretjih držav, določene s tem zakonom. (2) ZAPS in IZS imata kot pristojna organa v zvezi z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka vse pravice in obveznosti, ki jih določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij za pristojni organ. Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij. (3) Naloge iz prvega odstavka tega člena ZAPS in IZS izvajata kot javno pooblastilo po tem zakonu. 34.č člen (stalno opravljanje reguliranih poklicev za državljane držav pogodbenic) (1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri ZAPS ali IZS pridobiti odločbo priznanju poklicne kvalifikacije. (2) Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij. (3) Poleg pogojev iz Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij je pogoj za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije sklenjeno in veljavno zavarovanje odgovornosti za škodo, v skladu z določbami tega zakona. (4) Če ZAPS ali IZS v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij posamezniku z odločbo določi ukrep preizkusa poklicne usposobljenosti, v odločbi določi manjkajoče vsebine, ki jih mora kandidat opraviti na strokovnem izpitu. Za izvedbo strokovnega izpita se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja strokovne izpite s področja opravljanja inženirskih storitev. Če pa ZAPS ali IZS, v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij, z odločbo določi ukrep prilagoditvenega obdobja, mora posameznik ZAPS ali IZS predložiti ime mentorja in mentorjevo podpisano izjavo, da bo med prilagoditvenim obdobjem pod njegovim mentorstvom. Mentor mora izpolnjevati pogoje za opravljanje reguliranega poklica, za katerega se kandidat usposablja, določene s tem zakonom, to pa je tudi pogoj za izdajo odločbe o določitvi ukrepa prilagoditvenega obdobja po Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij. (5) ZAPS ali IZS posameznika vpiše v ustrezni imenik najpozneje v osmih dneh od dokončnosti odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije, če se za regulirani poklic, ki je bil priznan z odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, vpis v ustrezni imenik zahteva tudi za državljane Republike Slovenije. Posameznik ima pravico opravljati regulirani poklic z dnem dokončnosti odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije. (6) Z vpisom v ustrezni imenik postane posameznik član ZAPS ali IZS, z vsemi pravicami in obveznostmi člana. Posameznik, ki mu je bila priznana poklicna kvalifikacija, mora ravnati po predpisih in drugih splošnih aktih, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Posamezniki, ki se vpisujejo v ustrezni imenik, morajo ravnati v skladu z etičnim kodeksom ZAPS ali IZS in za svoja dejanja odgovarjajo pred zbornico tudi disciplinsko. (7) Članska izkaznica in žig se posamezniku izdata samo na njegovo izrecno zahtevo. (8) Za posameznike, ki so bili vpisani v ustrezni imenik na podlagi dokončne odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije, veljajo glede izbrisa iz imenika določbe 132. člena tega zakona. (9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za posameznike, ki so državljani tretjih držav in imajo status rezidenta za daljši čas ali status rezidenta v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: rezidenti v državah pogodbenicah), ter za državljane tretjih držav, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v državah pogodbenicah. (10) Za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije lahko ZAPS ali IZS zaračuna stroške v višini, ki je določena za upravne takse, v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse. (11) Zoper odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo izda ZAPS ali IZS, ni pritožbe, možen pa je upravni spor. (12) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za posameznike, ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati regulirani poklic prostorski načrtovalec. 34.d člen (občasno opravljanje reguliranih poklicev za državljane držav pogodbenic) (1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo občasno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri ZAPS ali IZS vložiti pisno prijavo. Poleg sestavin, ki jih za prijavo določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij, mora prijava za občasno opravljanje reguliranih poklicev po tem zakonu vsebovati tudi podatke o projektu, o predvidenem trajanju opravljanja storitve, o projektantu, revidentu, izvajalcu ali nadzorniku, v imenu katerega se bo storitev opravljala, in zavarovanju odgovornosti v skladu z določbami 34.b člena tega zakona. (2) Pri reguliranih poklicih odgovorni projektant, odgovorni revident, odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik ZAPS ali IZS pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij in skladno z določbami 34.č člena tega zakona. Pri reguliranem poklicu odgovorni projektant arhitekture, za katerega velja avtomatično priznavanje, se poklicna kvalifikacija ponudnika pred prvim opravljanjem storitev preveri samo v primeru, če ZAPS ali IZS na podlagi pisne prijave ugotovi, da niso podani pogoji za avtomatično priznavanje. (3) V postopkih v zvezi z občasnim opravljanjem reguliranih poklicev iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo določbe Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij o pravni domnevi, da posameznik zaradi molka organa lahko opravlja regulirani poklic v Republiki Sloveniji. (4) Na podlagi prijave oziroma odločbe za občasno opravljanje reguliranega poklica v skladu z določbami prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se posameznik začasno vpiše v ustrezni imenik in postane njen začasni član. Za začasni vpis v ustrezni imenik in začasno članstvo v zbornici ZAPS ali IZS posamezniku ne sme zaračunati stroškov za vpis, vodenje imenika in članarine. (5) Posameznik, ki storitev opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri ZAPS ali IZS in v njej obvesti o morebitni spremembi podatkov. Če ZAPS ali IZS ob prijavi ali podaljšanju prijave na podlagi kriterijev iz Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij ugotovi, da ima posameznikovo opravljanje reguliranega poklica naravo stalnega opravljanja reguliranega poklica, lahko zahteva preverjanje poklicne kvalifikacije, trajen vpis v ustrezni imenik, včlanitev kandidata v zbornico in plačilo vseh obveznosti do ZAPS ali IZS, ki se zahtevajo pri stalnem opravljanju reguliranega poklica, v skladu z določbami 34. č člena tega zakona, vključno s stroški vpisa in plačilom članarine. (6) Posameznik, ki se v ustrezni imenik vpisuje začasno, mora ravnati po predpisih in drugih splošnih aktih, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Posamezniki, ki se vpisujejo v imenik začasno, morajo ravnati tudi v skladu z etičnim kodeksom ZAPS ali IZS in za svoja dejanja odgovarjajo tudi disciplinsko. (7) Članska izkaznica in žig se posamezniku izdata samo na njegovo izrecno zahtevo. (8) Za posameznike, ki so bili vpisani v ustrezni imenik začasno, veljajo glede izbrisa iz imenika določbe 132. člena tega zakona. (9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za rezidente v državah pogodbenicah ter za državljane tretjih držav, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v državah pogodbenicah. (10) Določbe tega člena, razen določbe drugega odstavka, se smiselno uporabljajo za posameznike, ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati regulirani poklic prostorski načrtovalec. 34.e člen (opravljanje reguliranih poklicev za državljane tretjih držav) (1) Državljani tretjih držav lahko opravljajo regulirani poklic po tem zakonu pod pogojem materialne vzajemnosti, če so njihove pridobljene kvalifikacije enakovredne tistim, ki se zahtevajo za državljane Republike Slovenije. Materialna vzajemnost obstaja, če državljan Republike Slovenije v državi državljana tretje države lahko opravlja regulirani poklic pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi ga lahko opravljajo v Republiki Sloveniji državljani tretje države in izpolnjevanje katerih za državljana Republike Slovenije ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za državljane tretje države. Pri dvojnem državljanstvu državljana tretje države se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, v kateri ima stalno prebivališče, oziroma pravni red tiste države, v kateri je imel stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Če je posameznik brez državljanstva, se pri ugotavljanju vzajemnosti v vlogi opredeli, ali se upošteva pravni red države njegovega rojstva ali države, v kateri ima stalno prebivališče, ali države, v kateri je imel stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. (2) Vzajemnost in enakovrednost kvalifikacij iz prejšnjega odstavka za regulirane poklice, za opravljanje katerih je pogoj vpis v ustrezni imenik, ugotavlja ZAPS ali IZS v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za ta vpis. (3) Posamezniki iz prvega odstavka tega člena se vpišejo v ustrezni imenik in s tem vpisom postanejo člani ZAPS ali IZS z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki so s tem zakonom določene za člane zbornice. (4) Za vpis in za vodenje imenika ZAPS ali IZS lahko zaračuna stroške v višini, ki je določena za državljane Republike Slovenije. (5) Zoper odločbo o vpisu v ustrezni imenik državljana tretje države, ki jo v skladu s tem členom izda ZAPS ali IZS, ni pritožbe, možen pa je upravni spor. (6) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za posameznike iz prvega odstavka tega člena, ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati regulirani poklic prostorski načrtovalec. Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju stvarnega prava. Pokličite 040 30 30 84 |
Preberite več...