Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov.

Pravno razmerje etažne lastnine je mogoče oblikovati samo na nepremičninah in to na zgradbah. Etažna lastnina nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo.

Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo.

Skupni deli zgradbe v etažni lastnini pa so deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov. Bistvena značilnost skupnih delov je njihova funkcionalnost. Temeljni skupni del zgradbe je zemljišče, na katerem zgradba stoji, skupni deli pa so lahko tudi druge nepremičnine.

Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih se ni mogoče odpovedati.

Nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih.

Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo. Pravni posel za pridobitev etažne lastnine je lahko sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino (sporazum o delitvi) ali enostranski pravni posel.

Etažni lastniki morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih in v njen opredeliti minimalno vsebino, ki jo predpisuje zakon. Če te pogodbe ni, se uporabljajo zakonske določbe.

Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki določiti upravnika.

Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja.

Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju stvarnega prava. Pokličite 040 30 30 84